Ekstra deviško, ekstra eko oljčno olje
Oljka je nesmrtno drevo, ki so ga gojili že 5000 let pred Kristusom na Kreti, v Siriji, v Palestini in v Izraelu. Grki so kulturo gojenja oljke razširili po celotnem Sredozemlju. Oljčno olje namreč vrača moč in mladost. Že Homer je dejal, da je oljčno olje tekoče zlato. Sonce, kamen, voda, tišina in mir so elementi olivnega olja.
Enkraten okus in vonj mu dajejo številne sestavine: aldehidi, polifenoli, alkoholi, estri, ogljikohidrati, ketoni, furani in druge sestavine kot so hexenol, heptanol, tirosol in hidroksistirosol, ki nastane med zorenjem in staranjem le v kvalitetnih in vrhunskih oljih.
Oljka kot drevo je simbol rodnosti, slave in miru. Slavila je zmagovalce, predstavljala pa je tudi simbol očiščenja in večnosti.
Smo prejemniki certifikata za ekološko pridelavo oljčnega olja
Ekološka pridelava je sodoben način gospodarjenja, ki temelji na uporabi strogo dovoljenih snovi in naravnih metodah pridelave. V Sloveniji se ekološka pridelava dokazuje s pridobljenim certifikatom, izdanim s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ekološka kmetija je v obdobju preusmerjanja takrat, ko se pridelovalec preusmerja iz drugih oblik pridelave v ekološko pridelavo. Obdobje preusmerjanja pri pridelavi v primeru večletnih nasadov traja tri leta pred prvim spravilom pridelkov. Od 2012 smo se preusmerili v ekološko pridelavo oljk.
Lične stekleničke, v katere polnimo naše olje, so še posebej primerne za darila, zelo rade pa jih na mize postavijo tudi številne restavracije širom Slovenije.
Sodelujemo tudi z priznanimi restavracijami, kot je Gostilna Lectar.
“Prijatljica mi je lansko leto podarila stekleničko ekstra deviškega olja Timor in vam povem, da sta sedaj v moji kuhinji vsaj dve steklenički. Ena je vedno za rezervo, da mi olja slučajno ne bi zmanjkalo. Moji doma si solate sploh ne znajo več predstavljati brez Timorjevega olja. Priporočam vsaki skrbni gospodinji za razvajanje moža in otrok!”
Melita Franko
O Nas
Ljubezen do oljk je združila naju in najine oljčnike.
Ti se razprostirajo od skrajnega zahodnega dela slovenske Istre pa do najbolj južne točke nad dolino Dragonje.
Vsak oljčnik ima svojo zgodbo.
V družini smo povezani z oljkami že zelo dolgo. Moj nono je imel med prvimi oljarno v Pučah.
Kot eden izmed večjih kmetov , z veliko zemlje in nasadi oljk, pa tudi s številno družino (moj oče je bil deseti otrok), je že zgodaj postavil oljarno.
Ta je bila še taka, kot jo vidimo v starih knjigah: veliki kamniti kamen z utorom, po katerem je pritekalo olje in velika kamnita kolesa, ki jih je v krogu vlekla mula ali konj in mlela maso oljk.
Olje je bilo takrat zelo dragoceno. Kjer so ga imeli, niso bili lačni.
Zeleno, grenko olje smo shranjevali v velikem okroglem »kamnu«, kjer je s časom olje še bolj oksidiralo in postalo še bolj grenko. Spominjam se še iz otroških let, kako je bilo grenko, ko ga je mama jemala iz pokritega »kamna«.
Po drugi svetovni vojni so vaške torklje prepovedali. Delovala je samo državna oljarna pri Mlinu.
Kasneje so številni kmetje opustili še obdelovanje oljčnikov.
Leta 1976 pa jih je moj oče z veliko ljubezni obnovil in obdeloval. To ljubezen je prenesel tudi name.
Nad neokrnjeno dolino, kjer se vije Dragonja se razprostira najstarejši, kasneje obnovljeni oljčnik, večinoma z drevesi belice.
Na »Pišljonu«, kjer je stari kmet v znoju svojega truda komaj pozidal vse zidove teras, da bi obranil erozijo tal , pa je potem umrl, je dolga leta sameval oljčnik.
Skozi zaraščeno robido se je dvigala le najmogočnejša oljka.
Ta je pritegnila pozornost Timoteja, ki si je komaj utrl pot do nje in z veliko ljubezni in pridnimi rokami obnovil stari oljčnik.
Tu so oljčna drevesa najbolj radodarna: kot bi z obilno letino kazala hvaležnost da so bila rešena iz oklepa robide in gozda.
Zraven tega nasada je zasadil še en nov nasad.
Najzahodnejši nasad je na Beneši, kjer večinoma rastejo oljke sorte leccino.
Skupaj sva zasadila nasad nad vasjo, kjer imava drevesa istrske belice in štorte.
Od tu se razprostira prelep razgled nad istrskimi vasicami od Hrvojev do Sečoveljskih solin. V ozadju se vidi modro jadransko morje in gričevje Hrvaške z Bujami.
